Delavnica Internet prihodnosti

V petek 11.6.2010 je na Brdu pri Kranju potekala delavnica na temo Interneta prihodnosti, ki jo je pod pokroviteljstvom Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Direktorata za informacijsko družbo, organiziral ISOC.SI in Gospodarska zbornica Slovenije. Delavnica je bila namenjena predstavitvi raziskovalnega področja Interneta prihodnosti, posebej namenjeni novi pobudi o evropski iniciativi o javno zasebnem partnerstvu v raziskavh, ki ga je Komisija EU objavila aprila 2010. Na delavnici so predsavniki slovenske strokovne scene predstavili nacionalno iniciativo na tem področju. Delavnico sta odprla prof. dr. Borka Jerman Blažič in direktor Direktorata za informacijsko družbo g. Nikolaj Simic. Direktor GZS g. Samo Milic je v pozdravnem govoru poudaril pomen Interneta in IKT kot temeljno infrastrukturo, ki danes predstavlja osnovo za razvoj drugih tehnoloških in industrijskih področij in je hkrati pomemben dejavnik za razvoj celotne družbe. Povdaril je, da mora Slovenija združiti svoje razvojne in industrijske potenciale ter hkrati izkoristiti omejeno možnost investicij s sredstvi iz javnega sektorja, za doseganje kritične mase nadaljnjega razvoja potrebne za izhod iz krize. Na delavnici so svoje poglede predstavili prof. dr. Žiga Turk, sekretar odbora Komisije EU za razmislek, predstavniki Evropske komisije g. Luis Rodriguez-Rosello, v.d. direktor Direktorata za konvergentna omrežja in storitve, g. Franco Accordino, pomočnik direktorja Direktorata za prihajajoče tehnologije in infrastrukturo iz Generalnega direktorata za informacijsko družbo ter dr. David Kennedy, direktor Eurescom Gmbh in g. Thomas Bohnert, SAP, ki sta v imenu evropske IKT industrije predstavila svoje poglede in načrte pri razvoju interneta prihodnosti v okviru evropskega javno zasebnega partnerstva. V popoldanskem delu sta prof.dr. Borka Jerman Blažič, IJS in mag. Ana Robnik, Iskratel predstavili slovensko iniciativo o Internetu prihodnosti, ki ima vizijo vzpostaviti RR partnerstvo in sodelovanje nacionalnih partnerjev za aktivno vključitev v evropska prizadevanja na tem področju. Delavnica se je končala z okroglo mizo o možnostih sodelovanja zainteresiranih partnerjev pri predvidenih raziskavah.

Delavnica je pokazala, da v Sloveniji obstaja znanje, zmogljivost in interes za povezovanje in sodelovanje pri raziskovalno-razvojnih aktivnostih na tem področju tako na nacionalnem kot tudi na evropski ravni.